3. avg. 2018

Scarface (1983)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

I never fucked anybody over in my life didn't have it coming to them. You got that? All I have in this world is my balls and my word and I don't break them for no one.

Pomembno merilo pri vrednotenju filmov — vsaj zame — je njihovo zoperstavljanje zobu časa: ali torej film še po mnogih letih deluje celostno, konsistentno in verodostojno. Nikakor nisem eden od tistih, ki filme iz preteklosti nekritično častijo samo in zgolj zato, ker so stari, ali ker se tam slučajno pojavi njim ljubi glumač. Nekateri so si kljub temu (ali pa prav zato) pridobili kultni status in tudi Brazgotincu slavnega Briana De Palme ne odrekam te časti; vendar to ne pomeni, da v njem ni mogoče najti neumnosti in nedoslednosti ter da je slepega čaščenja vreden.

Pripoved o kubanskem priseljencu v času masovne emigracije Tonyju Montani (Al Pacino) ter njegovem zločinskem vzponu in padcu v kokainskem Miamiju sredi osemdesetih let je pravzaprav neznosno klišejska. Arhetip o nepomembnem kriminalčku, ki se po zločinski hierarhiji povzpne na vrh, nazadnje pa ga pokopljejo lastno častihlepje, nečimrnost, trma in kopica drugih značajskih lastnosti, je tudi že dotlej Hollywood prikazal v tako številnih filmih, da jih je nemogoče našteti (praktično vse mafijske drame, začenši in končavši z Botrom, na katerega namigne z nekim pogovorom o Marlonu Brandu). Zgodba je sicer delni rimejk kriminalne drame Scarface: The Shame of the Nation (1932) režiserja Howarda Hawksa (posnetega po istoimenskem romanu ameriškega šundovskega pisca Mauricea R. Coonsa s psevdonimom Armitage Trail iz leta 1930, ki opisuje življenje razvpitega gangsterja Ala Caponea z vzdevkom Brazgotinec), scenarist Oliver Stone pa je ni ravno oplemenitil s poznavanjem političnih razmer, upoštevanjem kulturno-socialne kompleksnosti tistega časa in čutom za osnovno človeško psihologijo. Lik Tonyja Montane je tako nepopisno zabit, da je to že smešno (kmetavzarsko hvalisanje, kako ima v življenju le svoja jajca in čvrsto besedo, je bilo že takrat patetično, danes pa deluje naravnost groteskno), v smislu, da tako impulziven in nepremišljen človek nikoli ne bi prerastel v kriminalnega mogotca; razen tega so njegovi odnosi z ljudmi patološki, z ženskami ravna kot z lastnino (notorična Stoneova mizoginija), v resnici ne ceni niti prijateljstva niti zvestih sodelavcev niti svojcev, temveč vse svoje ravnanje podreja prvinskim instinktom in primitivni gonji za uspehom in denarjem. Seveda neslavno pogori skupaj s svojo otročjo krilatico SVET JE TVOJ, vendar je iz te kalvarije težko izluščiti prepričljivo poanto in posebej globokoumno shakespearsko moralno noto. Kdor (pre)visoko leta, nizko pade? Denar kvari človeka? Ne želi si lastne sestre? Najpomembnejša je družina? Pohlep je slab?
Zelo poseben in dejansko sploh ne tako zelo dober film, ki ima srečo, da mu kič koristi. Da ga ravno kič spremeni v kultno robo. Da ga ravno najbolj blesavi prizori (motorna žaga, velikanska banja, zaključni masaker, restavracija) delajo večnega, velikega in nepozabnega. In da mu koristita celo nasilje ter nenehno uporabljanje besede fuck (207 krat), ki gre na živce celo igralcem. Film, ki mu je legendarni kritik Leonard Maltin pripel najnižjo oceno, je film, ob katerem so orgazem doživeli tisti raperji, ki dajo kaj nase. —Iztok



S črnim loščilom za čevlje — v nekaterim prizorih bolj, v drugih manj — namazani prvak metodične igre Alfredo Pacino se povečini odreže solidno (nominacija za globus), vendar bi še eno njegovo manično besno predstavo težko šteli za edinstven igralski presežek. Ugotavljam, da mi je všečnejši v desetletje poznejšem, značajsko bolj pretanjenem in zadržanem nastopu v bolj realističnem Carlitovem zakonu (1993) pod vnovično taktirko Briana De Palme; med drugim tudi po zaslugi izjemnega Seana Penna — proti komur Al nima za burek, niti v tem filmu niti kadarkoli in nasploh. Ampak v redu, vendarle je bil dopadljiv še v podobni kriminalni drami Donnie Brasco (1997) z Johnnyjem Deppom in pravzaprav tudi drugod (glej Insomnia, kjer spet nima za burek proti soigralcu Robinu Williamsu), da je le malce opustil tisto svojo cinično kot-da street-wise pasjo hoo-wah nastrojenost (glej Heat), ki marsikomu že počasi preseda in se prav stereotipno ponavlja.

You wanna fuck with me? Okay. You wanna play rough? Okay. Say hello to my little friend!

23 komentarjev:

  1. Al Pacino nima za burek proti Seanu Pennu? Kadarkoli in nasploh? Sem to prav videl? Saj vem, da so igralske predstave subjektivne ampak please... c'mon, malo objektivnosti ti ne bo škodilo. Folk se ti bo smejal. Saj lahko tudi jaz rečem, da mi je Dwayne Johnson boljši od Marlona Brande, ampak prav veliko kredibilnosti mi pa to ne bo dalo.
    Če bi vsaj znotraj iste generacije primerajal igralce, pa še to bi bil zelo predrzen, če bi rekel, da Pacino proti komerkoli nima za burek. To primerjavo bi moral dati takrat, ko je ta film izšel. Sigurno bi se folk strinjal, da pothead iz Fast Times at Ridgemont High prekaša performanse iz Godfatherja, Serpica, Dog Day Afternoon,...

    OdgovoriIzbriši
  2. Saj vem, da se počutiš frajersko, ko zineš, da Pacino nima za burek proti temu in temu, toda za vsakega, ki ima vsaj malo pojma o filmu, izpadeš totalni bedak, ki očitno res nima pojma o filmih in vlogah, ki jih je Pacino nanizal v sedemdesetih. Že če pogledaš Scarecrow, ti mora biti jasno, da gre za enega najboljših igralcev vseh časov, kaj šele če začneva govoriti o filmih, ki jih je omenjal komentator zgoraj. Včasih ne bi škodilo, da se malo zresniš, ko pišeš o Pacinu in podobnih legendah, za katere imaš v glavi, da so zanič, ker so pač igrali v parih slabih filmih na stara leta.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ali kot je o Pacinu dejal Sean Penn: "He makes the gods of acting smile."

    OdgovoriIzbriši
  4. Obup. Gartner pač ne bi bil Gartner, če bi premogel (samo)kritični nevron v čelnem korteksu. Ampak ne, še pri 40+ moramo onanirati na svoje junake iz otroštva in že kar po defaultu verjeti v "legendo vseh časov" samo zato, ker smo tako navajeni — da se oprijemamo nekih privzetih konvencij iz preteklosti in idealov, ki to že zdavnaj niso več? Šmrc, boo hoo, sem ti porušil mladostniški idol? Dej Gartner, odrasti že, ker tole ni funny in cute, ampak groteskno ter absurdno; poskusi se vsaj pretvarjati, da si včasih objektiven in razumen. Ponavljam: Pacino je kot igralec za moje pojme manj zanimiv in enostavno slabši od Seana Penna. In NE pravim, da je Pacino SLAB igralec (mimogrede, pisal sem o Botru in o Serpicu in oba imata visoko oceno, tudi Hudičev advokat mi je bil všeč); pač pa trdim, da ima ozek in omejen razpon. Definitivno je slabši od Joeja Pescija, Dustina Hoffmana, Roberta Duvalla in še marsikoga. Kaj naj zdaj, kot kakšen vernik razglašam, da je Pacino "igralski bog", ker ga je nekdo v preteklosti oklical za takega? Tisto njegovo kričanje in besnenje je kao dokaz igralske spretnosti? Celo De Niro je v povprečju boljši od njega.

    OdgovoriIzbriši
  5. Od kdaj si začel popravljati svoje komentarje naslednji dan :)
    Pa ne da si celo sam zase pogruntal, da si napisal bedarijo :)
    Verjetno v afektu, a vseeno :)
    Pohvalno v vsakem primeru :)

    OdgovoriIzbriši
  6. Jaz včasih kvečjemu kaj dopolnim; tisti, ki bistveno popravlja mnenje, si pa ti. V zdajšnjem prispevku o filmu Scarface si izpustil tisto prvotno "dejansko sploh ne tako zelo dober film" (celo jaz sem imel takrat boljše mnenje o njem). Pa ne da si pred časom tudi sam ugotovil, da je film (in igralec) dejansko malce precenjen, danes pa ne misliš več tako? Ker to je naravnost smešno, ta film se je tako slabo postaral kot malokateri (razen v Gartnerlandu, očitno). Ali pa je to samo kontriranje meni, iz inata? :)

    OdgovoriIzbriši
  7. Gledal sem ga včeraj še enkrat in sem bil navdušen bolj kot pred leti ko sem ga gledal drugič. Torej sem ugotovil, da se je postaral odlično in da je z vsakim ogledom še boljši in da mu vse tisto, kar naj bi bil minus, dejansko koristi skozi leta.

    OdgovoriIzbriši
  8. No, v redu. Pač soglašava o tem, da se ne strinjava. Ni problema. Če ti je Scarface kul, naj bo, nimam nič proti. Samo ne mi govorit, da je Pacino najboljši igralec vseh časov, sicer izpadeš rahlo debilno.

    OdgovoriIzbriši
  9. "Samo ne mi govorit, da je Pacino najboljši igralec vseh časov, sicer izpadeš rahlo debilno"

    Zakaj že? Kdo pa je? Prosim povej, to ni retorično vprašanje. Saj po vseh merilih Pacino velja za enega najboljših igralcev vseh časov in se bo tudi pojavil na vsakem kritiškem seznamu med top 5 ali vsaj 10. Bolj debilno izpadeš, če misliš, da nima za burek proti ... (vstavi ime), ker ti je pač osebno antipatičen. Če v njem vidiš samo kričanje in ikonično hoo-haa spakovanje, je pa tudi žalostno in izredno nekredibilno ter površno od tako imenovanega filmskega kritika.

    OdgovoriIzbriši
  10. Jaz nisem filmski kritik in se za takega tudi NIKOLI nisem imel, prav nasprotno. Očitno me zdaj bereš prvič. Vse, kar napišem, je zgolj moje osebno mnenje, samo da se mi po 10 letih bloganja tega ne ljubi ravno v vsakem stavku posebej poudarjati. Sicer pa ne vem, zakaj ste vsi taki ljubitelji Pacina. Ali se pojavlja na nekih 20 let starih (arbitrarnih) lestvicah, mi dol visi -- zanima me samo to, kaj pokaže v filmu. Meni se recimo Sean Penn zdi bolj prepričljiv igralec z neskončno bolj raznolikimi vlogami. Menda veš, da ima Penn v žepu dva oskarja (plus 71 drugih nagrad in 106 nominacij), medtem ko je Pacino svojega edinega oskarja dobil za film, ki je rimejk (in ima le 44 drugih nagrad ter 70 nominacij, čeprav je na sceni veliko dlje od Penna). Kaj torej, katero je tisto pravo merilo, če že govoriš o "objektivnosti" (ki je seveda ni)?

    OdgovoriIzbriši
  11. Sploh ne gre za to, da smo ljubitelji Pacina, samo nismo očitni pristranski hejterji in se zavedamo njegove pomembnosti, legendarnosti in velikega prispevka k filmski umetnosti. Saj toliko pameti pa moraš imeti, da veš, da boš z blatenjem Pacinota v krepki manjšini.

    Pa saj nisi resen, da misliš, da so vse mogoče nagrade kakšen dokaz in merilo za kakovost igralca? Kar se tiče oskarja, je bil Pacino itak znani prezrti večni poraženec, kot je do nedavnega veljal DiCaprio. Pa saj nočeš, da ti zdaj naštejem vse odlične igralce/režiserje/scenariste, ki so bili prezrti iz strani akademije?
    Število nagrad in nominacij je pri Pennu večje? Ma nemoj. Čovek božji, ti sploh veš koliko je danes vseh mogočih nagrad in filmskih festivalov v primerjavi s starimi časi? Talentiran in mlajši kot je igralec, več šans ima, da jih več osvoji. Bolj, ko greš v preteklost, manj je nagrad in manj je bilo tudi vlog. Danes seveda industrija sproducira bistveno več filmov kot včasih. Marlon Brando ima samo 28 nagrad in 33 nominacij, Greta Garbo 10 nagrad in 2 nominaciji (od tega seveda nobenega oskarja). DiCaprio npr. pa ima 97 nagrad in 209 nominacij, če se že greva obračunavanje s ciframi z IMDb-ja. Kot sem omenil, pa je to odvisno tudi od količine vlog. Sean Penn je 20 let mlajši, pa je po creditsih že presegel Pacinota.
    Ker si prej omenil, da ti je Joe Pesci boljši od Pacinota, bi ti lahko pod nos vrgel, da ima on samo 13 zmag in 13 nominacij. Pa še, da njegov razpon itak ne seže dlje od vročekrvnega gangsterja. Ampak prosim, ne replicirat na to, ker v resnici ne mislim tega, samo hočem ti dokazati kako brezveze je vse skupaj, kar se nagrad tiče.

    Merilo in vrednost je samo njegov velik pečat k filmski umetnosti, temelj, ki ga je postavil in vpliv, ki ga pustil za sabo bodočim generacijam. Sean Penn ne bi bil Sean Penn, če ne bi bilo prej Pacinota, razumeš? Zato je to neprimerljivo in zato ga na vseh SODOBNIH lestvicah navajajo, kot enega izmed najboljših. Prej, ko slej, se boš s tem sprijaznil, boljše bo.

    OdgovoriIzbriši
  12. Filmoljub, Pacino mi je drugi najboljši igralec vseh časov.
    Samo nekdo ga po mojem skromnem mnenju prekaša.
    Pa to nista Nichilson in De Niro, ki zasedata tretje in četrto mesto, ampak nekdo drug.

    OdgovoriIzbriši
  13. Filmoljub, s to recenzijo in pričkanjem si izpadel zelo glup. Prerasel sem Gartnerja, vendar pa bi dosti raje bral njegove nebuloze kot pa to skropucalo od recenzije. LP

    OdgovoriIzbriši
  14. @Anonimni: Pa kdo blati Pacina, se je vsem skupaj zmešalo? Pravim samo, da se meni zdi Penn boljši igralec, kakor je to recimo očitno v Carlitovem zakonu, kjer se pojavita skupaj. Navsezadnje sem Brazgotincu namenil 7/10, kar je po mojim merilih več kot solidna ocena -- kljub temu, da je rimejk in da sem v filmu našel določene stvari, ki mi niso všeč (in sem tudi povedal, katere). Enostavno povedano: Pacino se mi ne zdi ravno pravšnji za vlogo zafrustriranega Kubanca (ki mu tudi fizično ni podoben in izpade smešno z umetno "zagorelostjo").
    @Gartner: Antonio Banderas? Sylvester Stallone? :)
    @LaLeLiLoLu: saj me ni treba brati, če ti prispevki niso všeč. Pričkam se ne, zgolj trmasto zagovarjam svoja načela, tako kot vedno v zadnjih 10 letih (to celo Gartner ve). In tudi ta recenzija je napisana iskreno ter subjektivno, tako kot 1000 prejšnjih.
    Ampak vidim, da še lahko zbudim pozornost in spodbudim h komentiranju. Tudi to je nekaj. :)

    OdgovoriIzbriši
  15. Nop, Banderas je najbolj seksi, Stallone pa najbolj kul :)
    Najboljsi moj pa je Dustin Hoffman.

    OdgovoriIzbriši
  16. Tudi jaz zelo cenim Hoffmana. Nikomur ne oporekam najljubših ali "najboljših" igralcev, zato tudi ne vem, zakaj je tak problem, če jaz pač nisem tako strasten fanboy od Pacina. V nekaterih vlogah se mi zdi res dober, v drugih pač manj.

    OdgovoriIzbriši
  17. Ni panike, ce nisi fanboy, ampak pisal si tako, kot da gre za povprecnega, da ne recem slabega igralca :) Pocekiraj tiste njegove manj znane vloge in bos videl, da zna biti odlicen tudi kot povsem miren in netipicni Pacino. Celo med novejsimi filmi je nekaj takih. Glede Seana Penna, ki se je zadnje case nekam izgubil, pa lahko recem, da je eden najboljsih igralcev svoje generacije. Tu ni nobene dileme. V Dead Man Walking je tako zelo dober, da se mu komaj sledil. Hoffman pa moj naj naj od kar vem zase, saj je tudi Rain Man moj najboljsi in najljubsi film vseh casov.

    OdgovoriIzbriši
  18. A res, ni panike? Hvala, mojster, zdaj sem pomirjen. Ne vem sicer, zakaj naj bi (normalni) odrasli moški imel svojega "najbolj seksi" igralca, ampak že v redu - važno, da ti veš.

    OdgovoriIzbriši
  19. I hate being normal :)
    Ne boš verjel, tudi najbolj seksi igralko imam :)

    OdgovoriIzbriši
  20. Normalen odrasel moški ne sme nikdar imeti najljubšega ali najbolj seksi igralca ali igralke, saj to pokaže njegovo šibkost, sentimantalnost, pristranskost in otročje vedenje. Mora samo pisati resne kvazi intelektualne analitične "recenzije" s čimvečjim naborom tujk, referenc in z obilico nesmešnega vzvišenega sarkazma. O filmu se nikdar ne debatira odkrito, ljubiteljsko, evforično ali čustveno, temveč vedno strokovno resno in s hladno distanco. Nikoli ne smeš ohraniti otroka v sebi. Tisti, ki ga, jih moraš vedno prezirati in zaničevati s svojim cenenim prisiljenim sarkazmom. Otroka v sebi ohranjaš samo tako, da se na internetu večno vzvišeno in nesramno norčuješ iz ljudi, ki so drugačni.

    OdgovoriIzbriši
  21. No, vsaj če pišeš blog za odrasle in razumne ljudi. Sicer pa so vse naštete lastnosti verjetno res nemoteče. Ampak itak zgolj provociraš, zato je vse skupaj vseeno. Beri me še naprej, če se ti zdim zanimiv; sicer pa ti bo verjetno Gartner umsko bližje.

    OdgovoriIzbriši
  22. Ko razkriješ. da ti je Seann Penn neprimerno boljši kot Pacino, te ne morem jemati resno. Saj od closeted SJW-a ne moreš pričakovati boljšega. Pa prosim uprobaljal simpl besede, saj se z njimi pove dosti več kot pa s temi kvazi velikimi besedami. in btw 90% filmov ( pa okoli 99% vseh filmov kadarkoli posnetih) ki jih recenziraš zadnje čase je čisti shit, v njih ne moreš najti nikakršnega sporočila za višjo rabo, saj služijo le za instant užitek. Maš pa kul okus za glasbo vsaj, ki je zamene svetlobna leta pred filmi, saj lahko v njej poiščeš uteho in neko upanje za boljši jutri, kar za filme ne morm rečt.

    OdgovoriIzbriši
  23. Še en psevdo-intelektualec, ki misli, da me pozna. Če si Pacinov fanboy, tudi prav, do tega imaš vso pravico — kot jo imam tudi jaz, da se mi zdi neki drug igralec boljši. Da je to le subjektivno mnenje, je menda jasno, saj to poudarjam že 10 let. Ali me jemlješ resno ali ne, je tvoja stvar. Filmi, o katerih pišem, so povečini aktualni — torej taki, ki se trenutno vrtijo. So, kakršni so. Med prispevki opišem tudi marsikaterega boljšega in resnejšega, to so običajno tisti starejši filmi; ta blog ima že od nekdaj tak koncept. Kaže, da si me začel brati šele pred kratkim. Ne, tudi poslej ne bo nič drugače in po naročilu ali na željo ne bom pisal; lahko pa kadarkoli presedlaš na Gartnerjev blog ali kateregakoli drugega. In ne, ne pišem zgolj o filmih, ki so mi bodisi všeč ali ne — temveč o tistih, o katerih je karkoli sploh za povedati. (Več o tem nazadnje tukaj in pred tem večkrat.) Če ne drugega, izveš vsaj to, da se gre kakšnemu predvsem izogniti; torej koristna informacija.

    OdgovoriIzbriši