28. nov. 2018

Possum (2018)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Mother, Father, what's afoot? Only Possum, black as soot.
Mother, Father, where to tread? Far from Possum and his head.
Wait awhile, my little child, for what is playing dead.
Possum, with his black balloons, will eat you up in bed.


Nekdanji britanski igralec v televizijskih serijah Matthew Holness je svoj celovečerni prvenec zasnoval po lastni kratki zgodbi Possum v antološki publikaciji z naslovom The New Uncanny: Tales of Unease (knjiga s skupno 14 avtorji je leta 2008 izšla pri založbi Comma Press). Temačno zgodbo o potlačenih freudovskih strahovih in peklu človeške disfunkcije sta menda navdihnili klasika nemškega ekspresionizma Vampyr (1932) danskega režiserja Carla Theodora Dreyerja ter poznejši Martin (1978) mojstra Georgea A. Romera o težavnem mladeniču, ki iz nekega razloga misli, da je vampir. Bizarna pripoved spremlja čudaškega lutkarja Philipa (odlični Sean Harris), ki se po skrivnostnem škandalu vrne v razpadajočo domačo hišo na turobnem, pustem angleškem podeželju. V spalnici sta v nepojasnjenem požaru nekoč tam živa zgorela njegova starša; Philipa mučijo nestvarni spomini na otroštvo, zlasti na neki srhljivi dogodek, povezan s črnimi baloni. Zdaj tam živi le še njegov odljudni očim Maurice (Alun Armstrong), priskuten in redkobeseden starec z nenavadno velikimi dlanmi. Televizijska poročila pretresajo novice o izginulih najstnikih v okolici, Philip pa se skuša med pošastnimi vizijami in bolečimi prebliski znebiti bremena poklicnega rekvizita, ki ga prenaša v potovalni torbi: groteskne lutke velikanskega kosmatega pajka s človeško glavo. Zdi se, da je to nemogoče, bodisi da zloveščo reč potaplja v industrijski kanal ali zažiga na dvorišču za hišo: osmeronoga nakaza se zlepa noče ločiti od svojega gospodarja — kot bi šlo za utelešenje otroških travm in občutkov krivde, ki se vztrajno vračajo k zdaj odraslemu Philipu. Kaj se je zgodilo pred mnogimi leti, kar ga je zaznamovalo do te mere, da ne loči več resničnosti od nočnih mor?

Look at Possum, there he lies. Children, meet his lifeless eyes.
See his nasty legs and tongue. When he wakens, watch him run.
Here's a bag, now what's inside? Does he seek, or does he hide?
Can you spy him, deep within? Little Possum, black as sin.


Film tematsko in asociativno spomni na legendarni Cronenbergov psihotriler Spider (2002) z Ralphom Fiennesom ali celo kultni Lynchev Eraserhead (1977); izkrivljeno simbolne in abstraktne podobe nezavednega, neoprijemljiv vtis nelagodja, grozljivo pusta post-industrijska pokrajina in v mračnih kotičkih vztrajno prežeča patologija strtega človekovega uma. Pajkove noge kot dolgi tipajoči prsti iz domišljije zlorabljenega otroka, ki sprevrženo ravnanje odraslih sublimira v verze o strašnem mučitelju (in morilcu) iz zamaknjene preteklosti. Elektronsko pulzirajočo glasbo Radiophonic Workshop (pri televiziji BBC) dopolnjuje 35-mm kamera Kita Fraserja, ki retro-vizualnosti spranih filtrov vdihne občutek britanske žanrske klasike iz osemdesetih. Prepričljivi značajski glumač Harris (24 Hour Party People, A Lonely Place to Die, Southcliffe) je naravnost hipnotičen in v duševno izmaličeni lik se prelevi z metodično natančnostjo. Škoda le, da režiser v svoji neizkušenosti preveč časa zapravi z razvlečeno karakterizacijo, ki sicer gledalcu s sočutjem in odporom obenem približa lik, vendar v finalnem razkritju sorazmerno premalo energije porabi za čustveno razbremenitev in razdelavo tistega, kar je tako pikolovsko gradil. Če bi le nekaj minut manj namenil osrednji figuri, ki z mučno trpinčenostjo tava skozi svoje srhljive predstave, na račun malce bolj razumljivega epiloga in doslednejšega zmnožka vseh neznank, bi bilo idealno. Vendar mu razen odlično odmerjenih strašljivih prizorov — če odmislimo par (učinkovitih) -BU!- trenutkov — kljub temu uspe najpomembnejša funkcija tega žanra: bizarna zgodba kot oduren vonj nečesa razpadajočega, ki se ga je nemogoče rešiti, ostane z nami še dolgo po ogledu. Ena zanimivejših letošnjih grozljivk (od producentov Survivalista, kakor omenja napovednik) vsekakor ni za ljubitelje instantnih kokičarskih klišejev in plehkih hollywoodskih formul.

Bag is open, growing wider. What's inside it, man or spider?
Little boy, don't lose your way. Possum wants to come and play.
The parcel opened, out it sprang, the black long-legged Possum man.
Children, run! He'll eat and smother any child without a mother.

Ni komentarjev:

Objavite komentar