13. dec. 2018

A Simple Favor (2018)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Ne bi mogel reči, da (me) je ameriški scenarist in režiser Paul Feig s svojimi ženskimi komedijami — in pogosto sodelavko Melisso McCarthy — prav posebej navduševal, vsaj praviloma. Bridesmaids (2011), The Heat (2013), Spy (2015) in feminilni rimejk Ghostbusters (2016) so zaznamovali humor nižjih registrov, straniščno-seksualne aluzije in satirizacija pop-kulturnih klišejev; kar je tipično čezlužniški trend. Vendar so pogosto stereotipne zgodbe obenem zaznamovali nadvse solidno razdelani, kompleksni ženski liki; v politično korektnem hollywoodskem ozračju (#MeToo) so bili njegovi filmi (povečini) finančno uspešni. Zakaj nisem presenečen?

Osnovni konflikt je razkorak med glavnima junakinjama, zagnano in srčno mamo-vlogerko Stephanie in glamurozno vodjo piara za modnega oblikovalca Emily. Njuni poti se prekrižata, ko postaneta njuna petletnika prijatelja in osamljena Stephanie se navleče na carsko Emily. Ženski postaneta prijateljici prek skrbi za otroke, pa tudi martinijev in izmenjave skrivnosti, a Emily je več kot očitno na vrhu tega razmerja in ko nekega dne prosi Stephanie, da prevzame otroka, se ne vrne več. —Igor Harb, Gledal.bom


Tokrat je Feig — vsaj tematsko in značajsko — pripravil spodbudno presenečenje. Po istoimenskem knjižnem prvencu A Simple Favor ameriške avtorice Darcey Bell iz leta 2017 in predlogi inovativne žanrske scenaristke Jessice Sharzer (Speak, Nerve, serija American Horror Story) je sklenil posneti stilizirano neo-noir mešanico komične drame o prikupno naivni, ovdoveli materi samohranilki in avtorici kuharskega video-bloga (Anna Kendrick) in trilerja o njeni nedoumljivi novi znanki (Blake Lively), ki nekega dne tajinstveno izgine. Začne se razpletati klobčič mračnih grehov iz preteklosti, travmatičnih kompenzacij, neuresničenih želja in zamolčanih skrivnosti. Rezultat z mnogimi dramaturškimi presenečenji in pripovednimi zasuki hvalijo kot "Ni je več (Gone Girl) na steroidih, amfetaminih in kokainu", in res: organski miks (romantične) komedije in kriminalnega trilerja pogosto ne deluje povezano, a v tem filmu je — predvsem po zaslugi sijajnih predstav obeh vodilnih igralk — multižanrski recept presenetljivo uspešen. Ni brezhiben in brez spodrsljajev (zlasti v ridikuloznem tretjem dejanju), vendar je s svojo bizarno nekonvencionalnostjo sila kratkočasen in nenavadno gledljiv, če vsega skupaj ne jemljemo preresno.

Stephanie, primestna mama in vlogerka, razširjevalka receptov, starševskih nasvetov in pozitivnega multikulti mišljenja, svojim redkim sledilcem na lepem oznani: "Moja prijateljica Emily je izginila! Jo je kdo videl? Prosila me je le za simple favor: če v šoli poberem njenega sina. A potem ni prišla ponj. Tudi na telefon se ne oglaša. Ja — ni je več!" Kot vidimo v flešbekih, je negotova, submisivna Stephanie, razočarana gospodinja, polna "zjebanih ženskih navad", popolno nasprotje seksi, urbane, sofisticirane, elegantne, karizmatične, enigmatične, porschejske Emily, feministične vampice, polne same sebe, glamurja, iredente in visokih pet, njen "vonj" pa se po njenem izginotju le še stopnjuje. Ko se Stephanie prelevi v amfetaminsko verzijo gospodične Marple (ali pa Jessice Fletcher, če hočete), nas čakajo preobrati, ki se zdijo absurdni, toda le vsakič do naslednjega preobrata. Kaj je absurdnejše? To, da se izkaže, da je Emily mrtva in da sploh ni bila Emily, ni še nič. —Marcel Štefančič, Mladina


Čisto vse vendarle ni tako bleščeče. Četudi sta obe osrednji ženski figuri hipnotično suvereni (posebej vsestranska Anna Kendrick), preostali casting skrbi bolj za komično razbremenitev kot kaj drugega (Andrew Rannells) ali predstavlja celo plehek korak v napačno smer (Henry Golding); že tako absurdna detektivska mistično-burleskna pripoved si dovoli nekatere za spoznanje pretirane, preuranjene ali nelogične odločitve, ki sicer spretno zastavljen tempo nekoliko vržejo iz tira; ali pa jo prepredajo groteskne vzročno-posledične domislice, ki kljub obveznemu zamiku nejevere zgodbi po nepotrebnem jemljejo odločilni ščepec prepričljivosti in poistovetljivosti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar