20. dec. 2018

Scanners (1981)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Filmski auteur David Cronenberg se je po subverzivnih, nizkoproračunskih umetniških inštalacijah Shivers (1975), Rabid (1977) in The Brood (1979), polnih seksualnih aluzij in freudovsko-venerične groze, odločil zajadrati v nekoliko bolj komercialni mainstream in začeti zares; posnel je svoj prvi vsebinsko razumljivejši film za širše množice, a je projekt prinesel tudi eno največjih frustracij v karieri slavnega kanadskega režiserja. Produkcijskega denarja zanj je imel sicer na voljo več kot v preteklosti, a zato veliko manj časa, domnevno zaradi iztekajočega se roka za uveljavitev davčnih olajšav pri financiranju; v vsega dveh mesecih je moral dokončati film, za katerega ni imel še povsem izdelanega scenarija. Pisal ga je ob zgodnjih jutrih, v veliki naglici, čez dan pa so potem sproti snemali prizore. Za nameček ni imel najbolj srečne roke pri izbiri osrednjega lika; neizkušeni Stephen Lack ni (bil) igralec, temveč danes 72-letni kanadski kipar in slikar, ki pa je Cronenberga menda navdušil s svojimi prodornimi modrimi očmi. K sreči je pomembno stransko vlogo zaupal karakternemu veteranu Patricku McGoohanu (Escape from Alcatraz, Braveheart), če ne omenjamo glumaško neizrazite, a vsaj čedne Jennifer O'Neill (Summer of '42). Toliko bolj posrečen je glavni filmski antagonist: tedaj mladi Michael Ironside se je poslej uveljavil kot eden najbolj karizmatičnih in všečnih zlikovcev na filmskem traku (Top Gun, Total Recall, Starship Troopers, The Perfect Storm, The Machinist, X: First Class). Uspešnejša od zasedbe je bila uvodna sekvenca filma, ki so jo pozneje izkoristili tudi za ameriški napovednik in promocijo nasploh. Potem ko je običajni pristop s pirotehniko ter pnevmatiko spodletel in se je začelo muditi, je vodja posebnih učinkov Gary Zeller sklenil mavčni model glave z želatinastim kožnim ovojem napolniti s koščki voska in gume, pasjo hrano, umetno krvjo, zajčjimi jetri in ostanki hamburgerjev od kosila — ter v rekvizit od zadaj ustreliti z dvocevko s šibrami. Tako je nastal gnusni prizor, po katerem film še danes prepoznajo ljubitelji žanrskih klasik po vsem svetu: razčesnjena glava psihologa (Louis Del Grande) na predstavitvi pred občinstvom znanstvenikov, rezultat eksplozivnih telepatskih zmožnosti srhljivega Darryla Revoka, sedečega na sosednjem stolu.

You are 35 years old, Mr. Vale. Why are you such a derelict? Such a piece of human junk? The answer's simple. You're a scanner, which you don't realize. And that has been the source of all your agony. But I will show you now that it can be a source of great power. —You called me a scanner. What is that? —Freak of nature, born with a certain form of ESP; derangement of the synapses which we call telepathy.

Cronenberg se je — navdihnjen z uničevalnimi psihokinetičnimi zgodbami tedanjega časa kot Carrie (1976) ter The Fury (1978) Briana De Palme ali The Medusa Touch (1978) Jacka Golda — zgledoval pri skrivnostni levičarski stranki telepatov Senders v transgresivnem romanu Golo kosilo avtorja Williama S. Burroughsa (ki ga je leta 1991 potem dejansko adaptiral v celovečerec); morda pa tudi v priljubljenih stripih o Možeh X, skupini mutantov z nadčloveškimi močmi, ki skuša s političnim radikalizmom in kontra-kulturno revolucijo zavladati svetu (filmsko franšizo smo dobili šele v novem tisočletju). Obenem je v spletkarski manipulaciji raziskovalne korporacije ConSec z zdravilom ephemerol — ki ustvarja nove 'skenerje' — težko spregledati podobnost z resnično afero s kontroverznim talomidom nemškega farmacevtskega podjetja Chemie Grünenthal; pomirjevalom za nosečnice iz šestdesetih let prejšnjega stoletja (prodajali so ga z imeni Contergan, Softenon, Distaval, Talimol, Nibrol, Sedimide, Quietoplex in Neurosedyn), ki je kot stranski učinek povzočalo prirojene deformacije udov pri novorojenčkih (t.i. fokomelija) in so ga po mednarodnem škandalu leta 1961 dokončno prepovedali. Vse to je podžgalo kanadskega ustvarjalca, da si je zamislil preganjavični arhetip o neusmiljeni prevladi duha nad telesom, ko bodo umsko zmogljivejši "spački" v svetovni zaroti prevzeli nadzor nad družbo — če ta motiv koga na kaj spominja, je to zato, ker so ga mnogi poznejši filmi posnemali in tematsko predelovali. Sicer je Cronenberg (razen zgrešenega castinga glavne vloge) v naglici premalo izpilil tudi montažo, zato dramaturgija trpi za neenakomernim ritmom in bizarnimi zastoji tempa; a sta po drugi strani njegova rojaka ter stalna sodelavca, snemalec Mark Irwin in skladatelj Howard Shore, poskrbela za odlično vizualno in glasbeno podlago. Prvi je fotografsko suvereno zakoličil ikonografijo prizorov in s temačno opresivnostjo poudaril značajski portret protagonistov, slednji pa je z wagnerijanskimi godali in zloveščo elektronsko kuliso še podkrepil groteskno režiserjevo fantazmagorijo o dekonstrukciji mesa z močjo misli. (Mimogrede: legendarni animeji kot Akira ali serija Hokuto no Ken oziroma Fist of the North Star so nastali šele pozneje.)

Kljub pomanjkljivostim in nedodelanosti je bil Scanners dotlej finančno najuspešnejši Cronenbergov umotvor (s proračunom 3,5 milijona je pridelal čednih 14,2 milijona zaslužka), vsaj do njegovega ikoničnega rimejka The Fly (1984); s strani ameriške Akademije za znanstveno-fantastične in fantazijske filme pa si je skupaj s srhljivko Altered States (1980) Kena Russella prislužil tudi nagrado saturn za "najboljši mednarodni film" leta 1981. Čudaško, hipnotično in nadrealistično svarilo pred dosegom biofarmacije in vsemogočno kravatarsko "intelektualno elito" je sredi paranoje prelomnih osemdesetih let padlo na plodna tla; sprožilo je dve nadaljevanji (Scanners II: The New Order, Scanners III: The Takeover) in nekatere derivate (Scanner Cop), ki pa žal niso vredni posebne pozornosti. Režiser Darren Lynn Bousman (franšiza Saw, Repo! The Genetic Opera, Abattoir) naj bi po dolgoletnih dogovorih in napovedih leta 2013 po scenariju Davida S. Goyerja posnel še rimejk, vendar (na srečo) ni dobil ustreznega Cronenbergovega dovoljenja — in tako na (spodobno) predelavo tega filmskega kulta še vedno čakamo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar