24. jan. 2019

Bohemian Rhapsody (2018)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

So, the new name is Queen? —As in Her Royal Highness, because it's outrageous, and I can't think of anyone more outrageous than me.

O filmu so pisali že vsi (celo blogerji, ki sicer niso znani po recenzijah), zato sprva niti nisem nameraval pristavljati svojega mnenjskega piskra. Prvič zato, ker je kolega na Filmskem kotičku povedal skoraj natanko tisto, kar bi tudi sam. In drugič, ker sta dojemanje glasbene biografije in vtis močno pogojena z občutki, ki jih kdo kdo goji do slavne rokovske zasedbe in njihovega rajnkega vokalista Freddieja Mercuryja (1946—1991), pri tem pa je težko biti zares objektiven ali nepristranski. Ampak zdaj ko je dobitnik globusa za glavno moško vlogo Rami Malek že resen kandidat za zlati hollywoodski kipec (in me ne bi presenetilo, če bi ga dobil), moram vseeno priznati, da so priznanja za ameriškega igralca egipčanskega rodu — vsaj v tem primeru — pravzaprav zaslužena. Po drugem ogledu ugotavljam tudi to, da mi je film kar precej všeč.

Pri tako ambicioznih projektih kakršen je Bohemian Rhapsody je pot do končne podobe filma običajno tlakovana s kompromisi. Glavna zvezda filma je Freddie Mercury, vendar zavoljo vloge, ki jo scenarij posveča Queenom, evoluciji njihove glasbe in okoliščinah nastanka najpomembnejših albumov, Bohemian Rhapsody vseeno ni čistokrvna biografija. V tem smislu lahko filmu Bryana Singerja, ki svojega dela bojda ni dokončal (film naj bi dokončal Dexter Fletcher), očitamo pomanjkanje fokusa oziroma neodločnost glede tega, kaj sploh želi biti — biografija Freddieja Mercuryja ali zgodba o Queenih. —Goodfella, Filmski kotiček

Zakaj menim, da ima Malek precejšnje možnosti na 91. podelitvi oskarjev natanko čez mesec dni? Ker živimo v času politične korektnosti in poudarjene senzibilnosti do rasnih ali spolnih predsodkov — zgodba pa prikazuje nadarjenega glasbenika v primežu dvomov in škandalov zaradi njegove homoseksualnosti. (Iz podobnega razloga slutim zlate kipce za filme The Wife, The Favourite ali celo Green Book.) Bi bilo povsem enako, če bi šlo za heteroseksualnega pevca kakšne slavne skupine? Dvomim. A to seveda ne pomeni, da morebitno odličje za Maleka ne bo zasluženo — mladi igralec se je v kontroverznega moža v ospredju zasedbe Queen preobrazil sila pretanjeno in nadvse prepričljivo, telesno in značajsko brezhibno, vključno z osupljivimi pevskimi nastopi; gotovo gre za njegovo najboljšo vlogo doslej. Zamere in kritike so letele zlasti na zgodovinske netočnosti in časovno precej pomešana dejstva o življenju slovitih rokerjev, ki so jih scenaristi posebej humorno začinili ali priredili tako, da so služili dramaturgiji in tematski viziji filma — ne glede na to, kaj in kdaj se je v resnici zgodilo. Mar to okrni film kot celoto ali zasenči resnično podobo najboljšega frontmana v zgodovini rokovske glasbe? Zdi se mi, da ne. In za nič manj verodostojne upodobitve glasbenikov navsezadnje poskrbijo tudi odlični Gwilym Lee (Brian May), Ben Hardy (Roger Taylor) ter Joseph Mazzello (John Deacon); močno se pozna vpliv, ki so ga imeli preostali člani benda na casting in druge produkcijske spremenljivke. (Trivia: eden od producentov je tudi sam Robert De Niro.) Če že, potem bi lahko nekoliko več poudarka namenili nastajanju glasbe in izboru skladb, ki se pojavijo v filmu. Ampak najboljših pesmi na poljubni kompilaciji Greatest Hits zasedbe Queen je tako ali tako preveč, da bi jih vključili v katerokoli biografsko dramo; preveč jih je tudi za eno samo zbirko na ploščkih ali katerikoli drug izbor. Zato gre razumeti tudi ta kompromis ustvarjalcev.

Opomba. Če je širina zgornjega YouTube videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

Osebno me je še najbolj zmotil namig o vmesnem razpadu skupine (četudi tega ne povedo izrecno), ki se seveda nikoli ni zgodil. (Sploh pa ne zaradi Freddiejevega soliranja, saj je v resnici bobnar Taylor že nekaj let prej izdal solo album). Kljub vsemu je v filmu precej več presenetljivih faktografskih resnic (ki morda niti niso tako znane) kot tistih izmišljenih ali prirejenih dejstev. Saj menda nihče ni pričakoval dejanski preteklosti docela vernega dokumentarca? Ta bi bil namreč na moč dolgočasen in veliko manj zanimiv. (O fiktivni naravi glasbene drame priča že samo lik Mika Myersa z duhovitimi namigi na Waynov svet. Producent "Ray Foster" oziroma direktor založbe EMI Records Roy Featherstone je bil v resnici močno naklonjen svojim varovancem in nikoli ni dvomil o uspehu legendarne Bohemian Rhapsody.) Nastop na koncertu Live Aid resda ni bil vrhunec skupine Queen, vendar je v filmu prikazan tako avtentično, prepričljivo in doživeto, da že sam po sebi prevesi tehtnico končnega vtisa krepko na pozitivno stran. (Trivia: nastop na legendarnem koncertu je bil časovno po vrsti prvi prizor, ki so ga posneli.) Navsezadnje tudi Freddie sam priznava in uteleša stališče, kako je vse skupaj le industrija zabave, namenjene temu, da "občinstvo dobi, kar hoče: dotik nebes" — in tak je tudi ta film. Is this the real life? Is this just fantasy?

SSKJ. bohém in boém: -a m (ẹ̑) kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik; rapsodíja: -e ž (i) muz. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, različnih žanrov in tempa, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov (tudi čustveni izbruh).

12 komentarjev:

  1. Moram priznati, da me je tvoja visoka ocena res presenetila. Vsaj glede na to kolikor sledim tvojemu pisanju. Se pa pridružujem pozitivnemu vtisu. Nekatere negativne kritike filma so namreč res pretirane.

    OdgovoriIzbriši
  2. Sem kolebal med 7 in 8 (tudi pri komentarju pri kolegu na Filmskem kotičku) ter pri drugem ogledu opazil precej malenkosti, ki so me navdušile. Oceno 8/10 pri meni sicer dobijo filmi, za katere menim, da imajo trajno vrednost. Ampak pustimo ocene, itak niso povsem objektivne -- sploh pri filmu o Queenih, kar se mene tiče. Kot ljubitelj te skupine sem pač težko nepristranski. Vsekakor pa je eden zanimivejših in kvalitetnejših filmov leta, ki sicer ni postreglo z izrazitimi presežki. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Zakaj ima Malek šanse za oskarja? Zakaj neki, no :) Tvoja filozofija je odveč! Zato jih ima, ker je Freddieja poosebil do pikice natančno. Take podobnosti ne najdeš nikjer. Še Freddie sam si ni bil tako zelo podoben kot je Malek podoben Freddieju :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Pri tebi človek res nikoli ne ve, ali se nehote zajebavaš ali pa je to neke vrste čudaška samoironija totalnega naivneža. Če po vseh letih, kar se "ukvarjaš" s filmi, še vedno ne veš, kakšna politična kuhinja in biznis so oskarji, potem je vsak moj nadaljnji komentar čisto res odveč. Verjetno tudi še vedno misliš, da so za dobre filme najbolj zaslužni igralci.

    OdgovoriIzbriši
  5. Vse je kuhna, vse so igre, vse je denar, toda ko pride do take vrhunske vloge, pa ipak ni dileme! In je nikoli ne bo!

    OdgovoriIzbriši
  6. Glede igralcev, mnogokrat seveda so. Kaj ni jasno? Dober igralec večkrat reši slab film. Slab igralec večkrat zajebe dober film. In BR je tako dober tudi zaradi enkratnega Maleka.

    OdgovoriIzbriši
  7. Kako patetična floskula. Si se to sam spomnil? Ponavljaj za mano: "Še noben igralec nikoli ni sam naredil dobrega (ali slabega) filma." Bodi kdaj pozoren tudi na režijo ali na scenarij (ali bognedaj še na kamero, scenografijo, kostumografijo, glasbo, montažo, zvok in druge elemente vsakega filma). Ja?

    OdgovoriIzbriši
  8. Daj no, kdo pravi, da ga je sam naredil, jebote :) Saj menda jasno, da ne snema samega sebe in ne drži še luči ter mikrofona za ton v rokah :) Si kot en fjakarski konj, ki vzame vse dobesedno. Še enkrat preberi kaj sem sploh zapisal, pa odgovori še enkrat, če bo šlo :) Ja?

    OdgovoriIzbriši
  9. Ni se treba razburjati, cenjeni kolega; če kdo slabo kaj prebere, preden se loti komentiranja, si to ti. In tudi ti si tisti, ki že zadnjih 125 let v svojih filmskih "recenzijah" onanira nad krasnimi in čudovitimi igralci, ne da bi sploh kdaj omenjal vse druge, veliko pomembnejše elemente pri nastajanju filmov, ki sem jih naštel. Verjetno jih niti ne opaziš, ker si preveč zaposlen z igralci? Ti povem še enkrat (tole zdaj pišem čisto počasi, da boš lahko bral): Malek je res dober, ampak sam od sebe ne bi naredil ama čisto popolnoma nič. Zdaj pa se vprašaj, kdo vse je zaslužen (tudi) za njegovo vlogo in lik, ki ga je upodobil.

    OdgovoriIzbriši
  10. No, spet posploševanje in brezvezno nabijanje neresnic kot vedno :) Že navajen :)
    No, bom tudi sam odgovoril zelo počasi, da boš morda razumel. Kje za vraga sem rekel, da je samo Malek zaslužen za to, da je BH dober film? Vem pa, da bi bil film znatno slabši, če bi Mercuryja igral recimo Arnold Schwarzenegger, mar ne :) Ali recimo Jack Reacher, mnogi so jezni na ta film samo zato, ker jim Tom Cruise vanj ne paše in pravijo, da je zaradi tega zanič. Med njimi si recimo tudi ti :) Ali pa Sofia Coppola v tretjem Botru. Celo govorilo se je, da ni dobil oskarja zaradi tega, ker mu je slaba predstava hčerke pokvarila cel film. Hvala bogu, da je vse ostalo res dobro in prekrije njeno lesenost. Ali Keanu Reeves v Draculi. Odličen film, on pa tako zelo slab, da gledalec komaj čaka, da gredo njegovi prizori mimo. To je le nekaj primerov, kako je slab igralec skorajda uničil ves film. Če gre komu kak igralec osebno na živce, pa sploh, ampak to je pa že subjektivno mnenje. Imamo pa tudi obratne primere. Da je film sila povprečen, ampak nek glumac štrli ven, ker je res dober in je potem film vsaj zaradi njega vreden ogleda. In tako dalje in tako dalje :) Dejansko nimam pojma kaj sploh debatirava :)

    OdgovoriIzbriši
  11. Vidim, da ti ni pomoči. Kje za vraga si rekel, da je samo Malek zaslužen za to, da je BH dober film? V svoji ejakulaciji o BH vendar, ki ji ti verjetno rečeš "recenzija", kjer nekako 95% vsega besedila namenjaš slinjenju bodisi nad Malekom ali resničnim Freddiejem, karkoli drugega pa komajda omenjaš (razen znane trivie, ki jo lahko vsakdo prebere na Wikipediji). Podobno kot pri 3/4 vseh svojih prispevkov, kjer kot najstnica onaniraš na fanatičnega scientološkega palčka Tomčija Kurčija ali Tončka Banderasa ali katerega drugega sebi ljubega glumača (in ne "glumca", kot me občasno napačno posnemaš). Če ti je igralec všeč, pač greš in filmu prilepiš oceno 10/10, recimo neznosno patetičnemu Duhu s Patrikom Švalerjem in zoprno cmeravo Demi Moore. Potem pa pride recimo Cuarónov Roma, eden absolutno najboljših filmov lanskega leta, pri tebi pa si prisluži 5/10, ker v njem pač ni nobenega lepega slavnega igralca. :)

    OdgovoriIzbriši
  12. Fartner, napisal si, da je Demolition Man brez dvoma eden boljših filmov Silvota Staloneja. Masturbiraj raje na svojem blogu.

    OdgovoriIzbriši