19. mar. 2019

Polar (2019)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●○○○○○

Ne vem, kako se je Jonas Åkerlund (v razmeroma kratkem času med letoma 1983 in 1984) odrezal v vlogi bobnarja švedske črno-kovinske zasedbe Bathory, ampak kot režiser celovečercev me (doslej) ni ravno vrgel iz čevljev. Kot ljubitelj žanra ne ostajam ravnodušen ob njegovem entuziazmu in prizadevnosti, a po drugi strani mu tudi ne morem priznati mojstrstva ob amaterskih izdelkih kot Lords of Chaos (2018), ki ga je reševalo predvsem dejstvo, da je šlo za resnične dogodke — četudi nekoliko prirejene in z zgodovinsko pozabo nedomiselno ukrojene po percepciji občega konsenza.



Tokrat ta olajševalna okoliščina malce izostane. Za osnovo je vzel istoimenski spletni strip Polar španskega avtorja Víctorja Santosa, barvno stilizirano minimalistično noir-šundovsko zgodbo (brez dialogov) o morilcu po naročilu Duncanu Vizli z vzdevkom Black Kaiser (Mads Mikkelsen), ki se po mnogih dobičkonosnih poslih prelivanja krvi sklene upokojiti ter naposled unovčiti večletne prihranke. Vendar se njegov zagonetni delodajalec, sadistični gospod Blut (Matt Lucas), ki je medtem zašel v finančne težave in posledične dolgove, ne misli sprijazniti s pogodbenim določilom o prenehanju delovnega razmerja; raje bo sam pobasal ta denar in Duncana bolj zanesljivo "upokojil" s pomočjo druge ekipe morilcev, ki so mu že za petami. Ampak trdoživi hitman Kaiser ni zgolj po naključju legenda v svetu poklicnih ubijalcev in se ne bo pustil presenetiti. Načrte mu prekriža le neki ponesrečeni posel iz preteklosti (glej črnokomični Morilca na kolektivca), ki je za seboj pustil mlade kolateralne žrtve (Vanessa Hudgens), za kar se je Duncan zaman skušal odkupiti.

Resnobno brkati Mikkelsen (Pusher, Jagten, Michael Kohlhaas, The Salvation) bržčas replicira svoj redkobesedni lik iz vikinške klavščine Valhalla Rising (2009) Nicolasa Windinga Refna, medtem ko skuša Åkerlund po scenariju Jaysona Rothwella posneti turobno ustreznico Johna Wicka (2014) z neizprosno maščevalnim pridihom Oldboya (2013) in z nadrealistično stripovskim podtonom Kick-Assa (2010), končni rezultat pa zbuja nekoliko mešane občutke ridikulozne campy mesoreznice (camp, nezaslišano kičast ali groteskno pretiran slog, ki s samozavedajočo se podobo odvrača pozornost od absurdne vsebine). Že res, da gre za grafični roman, vendar je trendovsko nepregledna vizualna podoba s hitrimi rezi montažerja Doobieja Whita obenem tudi kompenzacija za stereotipno, že večkrat prežvečeno, nekoherentno in nedosledno vsebino (še en profesionalec, ki mu nastavijo past, on pa pobije vse), značajsko nerazdelane in plitve like, trapasto ekstravagantne in neprepričljive antagoniste ter smešne pripovedne nedorečenosti (z nepotrebnimi in mučno podaljšnimi seksualnimi prizori). Zveneča imena v stranskih vlogah kot Richard Dreyfuss takisto ne pripomorejo veliko; kvečjemu pričajo o tem, da so se tam znašla po pomoti. Umotvor s temačno kinematografijo Åkerlundovega stalnega snemalca Pära M. Ekberga (posnela sta kopico videospotov za nekatere slavne glasbenike) in nekolikanj manj navdušujočo elektronsko glasbo Joela Thomasa Zimmermana 'Deadmau5a' je kljub temu gledljiv predvsem po zaslugi vselej zanimivega slaboritnika Mikkelsena in njegovih srepih pogledov, dočim mu vsi drugi protagonisti in prikazani dogodki že sproti nižajo celokupno vrednost.

Ni komentarjev:

Objava komentarja