16. sep. 2019

Blinded by the Light (2019)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Oh, baby this town rips the bones from your back
It's a death trap, it's a suicide rap
We gotta get out while we're young
'Cause tramps like us, baby we were born to run

Težko sem pričakoval Yesterday (2019) v režiji Dannyja Boyla (Trainspotting, The Beach, 28 Days Later, Sunshine, Slumdog Millionaire) in po scenariju enako slavnega pisca romantičnih komedij Richarda Curtisa (Štiri poroke in pogreb, Notting Hill, Dnevnik Bridget Jones, Love Actually), vendar se mi je njuna fantazija o svetu brez Beatlov zdela kvečjemu simpatična, lahkotna zgodba za dobro počutje (z mnogimi zamujenimi priložnostmi), nič več kot to. Ni se mi zdelo vredno pisati o njej. Potem pa naletim na soroden, a vendar drugačen projekt režiserke indijskega rodu Gurinder Chadhe (Zadeni kot Beckham) — o fantu iz pakistanske družine, ki si z glasbo Šefa navdihnjen želi pobegniti omejitvam industrijskega Lutona (z avtomobilsko tovarno Vauxhall Motors), stran od kulturnih predsodkov in težke gospodarske situacije med trdim režimom konzervativne železne lady Margaret Thatcher v osemdesetih (glej tudi odlični Billy Elliot Stephena Daldryja). Dobil sem vse tisto, česar mi naveza Boyle/Curtis ni ponudila: čustveno, poistovetljivo ter po resničnih dogodkih zasnovano zgodbo o odraščanju in zorenju, premagovanju preživetega tradicionalizma in uporu zoper okostenelo avtoriteto ter ganljivo metaforo o oblikovanju moralnih vrednot mladega človeka, ki ga med negotovostjo in skrbmi adolescence bolj kot kaj drugega nagovarja neposredni, socialno ozaveščeni rock Brucea Springsteena. (Naslov se zgleduje pri skladbi iz njegovega prvega albuma.)

Opomba. Če je širina zgornjega YouTube videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

Mladi Javed Khan (Viveik Kalra) tako išče svoje mesto v svetu, predmestju rodnega britanskega kraja in svoji novi srednji šoli; kot sin pakistanskih priseljencev se v domovini počuti kot nezaželjeni tujec, fašistični lokalni nasilneži pa ga na to opominjajo na vsakem koraku. Želi si pisati za šolsko glasilo in morda nekoč postati pisatelj, medtem pa za vajo kuje verze za najboljšega prijatelja iz soseščine in njegovo garažno glasbeno skupino. Stroge zapovedi tradiciji zavezanega očeta (Kulvinder Ghir), nestrpnosti polno življenje med odrekanjem in zategovanjem pasu, sveža ljubezen do enako uporniške, socialno-politično angažirane sošolke (Nell Williams) in nazadnje prijateljevanje s še enim obstrancem temnejše polti (Aaron Phagura), ki mu nekoč posodi dve kaseti za Javedov zvesti Walkman: ameriška legenda Bruce Springsteen. Besedila o trdem življenju na obrobju, vztrajnem zasledovanju sanj in bolečih preizkušnjah ljubezni se ga dotaknejo v živo; za vsako ceno bo šel na prihajajoči Šefov koncert in se uveljavil kot pisec verzov, četudi bi to pomenilo razkol z družino — ali pač?



Z živopisano vizualno in dramaturško podobo Bollywooda — mestoma skoraj kot muzikal, a ne čisto — in z nesmrtnimi Šefovimi napevi ozaljšana zgodba deluje kot žlahtna zmes britanske romantične komedije in socialne drame, katere ozadje tvori prepričljiva glasbena in tematska pop-kulturna kulisa osemdesetih let (poleg Springsteenovih skladb Dancing in the Dark, Badlands, Hungry Heart, Born to Run, Thunder Road in The River lahko slišimo nezgrešljive Pet Shop Boys, A-ha, The Human League, Cutting Crew in druge). Doživeti igralski nastopi preglasijo nekatere malce preveč izumetničene plati, zato je filmu mogoče odpustiti naivno idilične poudarke ter impresivno dveurno minutažo. Zlasti generacijo, ki je odraščala v mitskih osemdesetih, bo spomnil na neke minule čase — ti so oblikovali rodove, ki uspeha in dosežkov ne jemljejo samoumevno ali kot dedno pravico, gojijo trdna moralna načela in spoštljivost do soljudi, odgovornost in samostojnost postavljajo nad vse, obenem pa kljub cinizmu in brezčutnosti sveta niso pozabili na mladostniške ideale (glej tudi sijajni Sing Street). Vse to zares pooseblja Springsteenova glasba, naj se komu zdi vselej aktualna ali ne. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je Blinded by the Light (vsaj doslej) eden najbolj prisrčnih filmov leta 2019.

2 komentarja:

  1. Lepo napisano in si me prepričal, da si ga zagotovo pogledam. Pred kratkim sem namreč videl napovednik, ki mi je takoj vzbudil pozornost, ker sem ravno sredi Springsteenove avtobiografije Born to Run (https://en.wikipedia.org/wiki/Born_to_Run_(autobiography)), ki jo toplo priporočam, tudi če te glasbenik posebej ne zanima. Res doživeto prikaže otroštvo v New Jerseyu in življenje, ki ga je večji del preživel na poti, kar je seveda vplivalo na njegova presenetljivo nerazuzdana (za rockerja) romantična razmerja, besedila in tematiko pesmi. Presenetilo me je tudi, da se nikoli ni drogiral ali spil več kot kozarec piva. Čaka me še Springsteen on Broadway, ki je na voljo na Netflixu.

    Ob omembi tovarne Vauxhall, ki se mi zdi Slovencem ni niti malo znana, sem se spomnil na obisk Škotske sredi '00, kjer sva z ženo najela Vauxhall Corso. Ker me je vse skupaj sumljivo spominjalo na Opel, sem kasneje ugotovil, da gre dejansko za britansko inačico Opel Corse, ki jo Vauxhall proizvaja od 70tih. Tovarna, ki je sicer stara več kot 160 let, je začela s proizvodnjo ladijskih črpalk in motorjev, prvi avto pa so naredili leta 1903 (https://en.wikipedia.org/wiki/Vauxhall_Motors).

    OdgovoriIzbriši
  2. Zanimivo, lepo je doživeti pogled svetovljana oz. nekoga "od zunaj". Hvala za vse komentarje. :)

    OdgovoriIzbriši