23. dec. 2010

Monsters, Inc. (2001)

Ocena: ●●●●●●●●○○

There's nothing more toxic or deadly than a human child. A single touch could kill you. Leave a door open, and one can walk right into this factory; right into the monster world. —I won't go into a kid's room. You can't make me.



Me je že imelo, da bi spis začel s pavšalno oceno "Pošasti iz omare so ena najbolj priljubljenih Pixarjevih animirank ..." — pa me je k sreči pravočasno prešinilo, ali je s tem v resnici tako. No, ni. Če gre verjeti Vikipediji in Blagajniškemu Moju, je slika namreč taka, kot je videti spodaj. Podatke sem strnil in poenostavil, a načeloma je to to. 'Zaslužek' pomeni prihodke po vsem svetu, 'faktor' je preprosto razmerje med vloženim in prisluženim denarjem (vse je izraženo v ameriških dolarjih), 'ocena' pa povprečni vtis gledalcev in kritikov na spletnih filmskih portalih Metacritic, Rotten Tomatoes in IMDb.

NASLOV  PRORAČUN   ZASLUŽEK FAKTOR OCENA
Toy Story 3  200.000.000   1.063.143.492 5,31 93,0
WALL·E  180.000.000   521.268.237 2,89 91,6
Toy Story  30.000.000   361.996.233 12,06 91,3
Ratatouille  150.000.000   621.426.008 4,14 91,0
Up  175.000.000   731.338.164 4,18 90,0
Finding Nemo  94.000.000   867.893.978 9,23 89,6
The Incredibles  92.000.000   631.442.092 6,86 89,3
Toy Story 2  90.000.000   485.015.179 5,39 89,3
Monsters, Inc.  115.000.000   525.366.597 4,57 84,3
A Bug's Life  60.000.000   363.398.565 6,05 80,3
Cars  120.000.000   461.982.881 3,85 74,0

Zato bom rekel: meni so Pošasti iz omare ena bolj prisrčnih, z odlično glasovno zasedbo in vizualno podobo opremljenih Pixarjevih animirank. (S čimer se verjetno strinja tudi naš štiriletnik, ki jih je celo v angleškem izvirniku gledal ..., saj niti ne vem, kolikokrat.) Zelo freudovska zgodba z mnogoterimi pripovednimi motivi, pomenljivo prispodobo in komičnimi referencami, predvsem pa nenavadno iskreno, optimistično pripovedjo brez slehernega cinizma in sarkastičnih podtonov. Skozi prigode pošastnih sodelavcev in najboljših prijateljev — kosmato-rogato-zobatega orjaka Sullyja (John Goodman) in enooke zelene krogle Mika (Billy Crystal), ki iz resničnega sveta v Monstropolis po pomoti pripeljeta človeško deklico Boo — otroškemu in odraslemu občinstvu dopoveduje, kako je smeh dragocenejši od krikov strahu, kako resnično prijateljstvo ne pozna meja in kako pomembno je verjeti v dobroto in pravičnost.



Oh, that's great, blame it on the little guy. How original. He must've read the schedule wrong with his ONE EYE!

Kopica hudomušnih namigov iz popkulture se ob tem duhovito posmehuje še (ameriški) birokraciji in pridobitniško-tekmovalni kulturi korporativizma ter roditelje uči, kako lahko otroške strahove (ki so votli, okrog jih pa nič ni) s prijaznostjo in z ljubeznijo sublimirajo v ustvarjalno energijo. A ne morem si kaj, da ne bi med vrsticami (tako kot pri marsikaterem Pixarjevem izdelku) videl tudi nekaterih resnejših družbeno-političnih in ideoloških satiričnih osti, uperjenih zoper državniško hegemonijo strahu, ki skuša v nekakšni orwellovski paraleli držati podanike pod nadzorom z disciplino, potrošništvom in kapitalistično normizacijo proizvodnje; zgolj navidez omotano v plašč resnične demokracije, kjer so državljani zadovoljni in jih delo izpolnjuje. Or is it just me.

Monsters, Inc. je prejel oskarja (za glasbo Randyja Newmana), otroško bafto, grammyja, satelit in množico filmskih nominacij. Nepopisno zabavna risanka je kot nalašč za družinski božični ogled. Še raje/prej pa peljite svoje otroke na bližnji grič sankat, ako imate to možnost. Če snega ni, se ga pa naredi!