30. dec. 2010

Unstoppable (2010)

Ocena: ●●●●●●○○○○

Neznansko hiter, dolg tovorni vlak uide nadzoru in poln nevarnih kemikalij drvi proti naseljenemu kraju v zakotju ameriške Pensilvanije. Veteranski strojevodja Frank (Denzel Washington) in njegov začetniški kolega Will (Chris Pine) se na drugi lokomotivi zapodita za pobeglo, smrtonosno kompozicijo, jo z zadnje strani priključita in s spretnim zaviranjem uspešno zaustavita. -KONEC- (Prisežem, to je to.) Saj res:  SPOILER  kdor filma še ni videl, naj ne prebere prejšnjega odstavka. Hvala.
(G) Vlak je tokrat podivjan kot tovornjak Spielbergovega filma Duel, kjer prav tako ni bilo šoferja. Ker dva železniška delavca zamočita rutinsko nalogo, vlak z lepim številom vagonov namreč zdrvi po tirnicah in se, kot pove že naslov filma, noče pa noče ustaviti. Vlak je dejansko terorist, ki vdre v mirno ameriško rutino. Ali še bolje, vlak je kot Godzilla, ki ga lovijo s helikopterji, nanj streljajo in mu pravijo son of a bitch. Vlak je poosebitev zla, kot beli morski pes v Žrelu, če pavšaliziram. —Iztok

Tale je nedvomno za rubriko »Saj ni res — pa je!«. Prvič, težko je verjeti, da leta 2010 kdo posname film s tako neumno preprosto in premočrtno premiso. Drugič, še težje je verjeti visokim ocenam, ki jih je dobil (večinoma s strani ameriških kritikov in občinstva). Tretjič, je ljudem nenadoma res popolnoma vseeno za filmsko zgodbo in dramaturško zgradbo, protagoniste ter razvoj likov, prepričljivost in poistovetljivost z junaki (če že so)?

That's one boring movie, dude. —Yep. I concur, bitch.

Da ne bo pomote: kamera Bena Seresina (Transformers: Revenge of the Fallen) je izjemna in kar zadeva (piro)tehnično, vizualno in zvokovno plat zgodbe (proračun bojda ni prekoračil stotih milijonov), ki so jo menda navdihnili resnični dogodki, je prekaljeni režiser akcijad Tony Scott odlično opravil svoje delo. Z Denzelom sta sodelovala že petič; njuni skupni celovečerni projekti so bili pred tokratnim še Crimson Tide (1995), Déjà vu (2006), Man on Fire (2004) ter The Taking of Pelham 123 (2009).
(G) Super tempo, prepričljiva kamera, napeto dogajanje in dobra doza realnosti delajo film, ki mine kot bi trenil. In ki ga gledalec od začetka do konca požira z velikim navdušenjem. —Iztok

Neustavljiv je morda še najbolj realistično (s posnetki televizijskih postaj kvazidokumentaristično podkrepljen) in umetelno posnet od vseh naštetih, kaj pa vem; škoda le, da sta njegova oblikovna in vsebinska plat v obratnem sorazmerju. To bi me seveda ne čudilo, ako bi šlo za "režiserja" tipa Michael Bay. Mlajši od obeh bratov Scott je pak vendarle tisti, ki ima razen omenjenih za seboj tudi sloviti Top Gun (1986), True Romance (1993) ter Enemy of the State (1998) — nikakor ne hude cineastične mojstrovine, a gotovo sila zabavne in kratkočasne akcijske drame s kančkom suspenza, ščepcem romantike, merico humorja in nekaterimi učinkovitimi kinematografskimi primesmi. Dočim me je tale pobegli vlak zgolj nemarno dolgočasil, če sem odkrit. Do konca sem zdržal po zaslugi čedne in vedno zanimive Rosario. Zeh.