20. okt. 2017

Brawl in Cell Block 99 (2017)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Ameriški scenarist in režiser Steven Craig Zahler se dokazuje kot prvak neodvisnega multižanrskega filma. Njegov bizarni prvenec Bone Tomahawk (2015), zmes surove grozljivke ter na protagonistih in dialogih utemeljenega (anti)vesterna, je bil ekvivalent brutalnega sunka v želodec, ki pride po dolgi značajski pripravi in je zato toliko učinkovitejši: nestvarno, delirično eksistenčno potovanje v čistokrvno nočno moro, ki mu verjamemo zato, ker so nam poistovetljivi liki predtem verodostojno sedli na dušo. Zahlerjev drugi celovečerni projekt je dramaturško in tematsko soroden, čeprav gre za sodobnejšo in bolj aktualno premiso: (nad)realistična in znotraj lastnega konteksta povsem kredibilna mešanica družinske drame, kriminalnega trilerja in srhljivo nasilnega grindhousa (ne pa tudi cenene pornografije mučenja ali splatter senzacije), ki zasluženo zapolni mesto moderne eksploitacije ali visceralnega šunda B-produkcije — z dodano pripovedno in karakterno vrednostjo.



Obenem gre za sila doživeto in suvereno magnetično predstavo Vincea Vaughna, ki (mi) je bil doslej eden najbolj precenjenih, nadvse neizraznih in nezanimivih glumačev vseh časov, kakršnega si nikoli ne bi predstavljal(i) v taki vlogi. Vendar mu prav zaradi te zadržanosti — nič manj pa tudi zavoljo impresivne pojavnosti ter 195 cm višine — uspe nepričakovano karizmatičen nastop in zanesljivo uravnoteženo breme (anti)junaka zgodbe od začetka do konca.

Vaughn upodobi nekdanjega boksarja in zasvojenca s težavno preteklostjo, ki se trudi živeti pošteno in med zakonskimi tegobami skrbeti za svojo čustveno krhko soprogo (Jennifer Carpenter), potem ko je bila njena prva nosečnost neuspešna. Bradley (in ne "Brad") izgubi še službo, ne pa tudi svoje stoične drže, ko se zdi, da ga nič ne more vreči iz tira (ali pa ta gnev zadržuje ter ga znese v ustreznejših okoliščinah); sklene se za nekaj časa vrniti v službo k prijatelju in nekdanjem delodajalcu, ki čez mejo tihotapi mamila. Čez nekaj mesecev sta finančno preskrbljena zakonca spet srečna v novi hiši in na poti je že spet otrok; ampak dobičkonosni posel z mehiškimi preprodajalci gre po zlu in Bradley za sedem let pristane v zaporu. Pripravljen je odslužiti svoje, vendar ga brezkompromisno zločinsko podzemlje nikakor ne spusti iz rok: Mehičani ugrabijo njegovo nosečo ženo in zagrozijo s posledicami (kakor mu hladnokrvno sporoči sluzasti posrednik Udo Kier), če Bradley ne bo odplačal dolga z eksekucijo skrivnega jetnika v zaprtem oddelku sosednje strogo varovane kaznilnice. Najprej mora poskrbeti, da ga sploh premestijo tja; nato pa nekako pretentati še tamkajšnjega sadističnega upravnika (Don Johnson), da ga pošlje v zloglasni blok jetniških celic 99, kjer bo opravil zahtevano kompenzacijo. Vendar stvari niso take, kot so videti: končni obračun (z ugrabitelji in pazniki) ter zagotovilo varnosti soproge in nerojenega otroka bosta zahtevala ultimativne žrtve z neizrekljivimi, nepovratnimi dejanji.



Po eni strani je pripoved sumljivo premočrtna, že kar klišejsko prepoznavna, nekakšen preplet Cronenbergove Sence preteklosti (2005) in letošnjega surovega jetniškega trilerja Shot Caller (2017), vendar ji Steven Craig Zahler vdihne zanesljiv pečat svoje obrtniške spretnosti, ki — ob telesno grozečem, skoraj nepremagljivem protagonistu — terja zamik nejevere zgolj v okviru lastne zaokroženosti: dolge značajske ekspozicije in nekonvencionalno ostri, (skupaj z zvočno podlago) tarantinovski dialogi; morasto nadstvarna in opresivna atmosferičnost, podprta z nadzorovanimi izbruhi potlačenih čustev; montažno natančne in naturalistično prepričljive sekvence fizičnih spopadov (ki vključujejo odprte zlome kosti in razčesnjene glave); ter kot gotovost smrti neogibno potovanje v svet senc in človeške nedoumljivosti (glej tudi kultni Midnight Express), ki ne dopušča racionalnih vzgibov ali stereotipne razbremenitve s srečnim razpletom. Hvala kur bogu.

2 komentarja:

  1. sam se pa znas delat pametnga ej...svaka čast!

    OdgovoriIzbriši
  2. Če je treba. Lahko pa natančneje pojasniš, zakaj (in kje natanko) se ti zdi, da sem (preveč) pameten. B)

    OdgovoriIzbriši