10. jun. 2019

The Beach Bum (2019)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Nepričakovano prijetno presenečenje — morda zato, ker o filmu Kralj plaže nisem vedel praktično ničesar; razen da pač obstaja in da je glavno vlogo prevzel Matthew McConaughey (Reign of Fire, Interstellar, Gold, Free State of Jones). Osupel ugotavljam, da gre verjetno za eno njegovih najboljših predstav doslej, upoštevajoč seveda Klub zdravja Dallas (2013), ki mu je prinesel oskarja. McConaughey se je v filmu spustil z vajeti in upodobil lik, kakršnega nismo videli vsaj od legendarnega lenuha Duda bratov Coen oziroma Jeffa Bridgesa v Velikem Lebowskem (1998).

Moondog — dolgolasi, zaraščeni, zaočaljeni, bujni, gostobesedni, zanikrni, brezbrižni, ležerni, upočasnjeni frik — je kot Dude Lebowski, le da ne živi v Los Angelesu, temveč na Floridi, v Key Westu, kjer nadomešča Ernesta Hemingwaya. Dokončati skuša roman, ki bi ga — tudi finančno — odrešil, toda pisanje mu nenehno prekinja evforična, hedonistična, pikareskna odisejada po plažah Key Westa. Zadet in omamljen kot v neonskih sanjah polzi od bara do bara, od barke do barke, od bazena do bazena, od pomola do pomola, od bungalova do bungalova, od sonca do sonca, od štikla do štikla — in za vse te štikle se zdi, da so bili napisani zanj, da govorijo o njem. —Marcel Štefančič, Mladina


Ameriški indie scenarist in režiser Harmony Korine (Kids, Gummo, Julien Donkey-Boy, Mister Lonely, Spring Breakers, Trash Humpers) prinaša popolnoma odbito (stoner)komedijo o nedoumljivem čudaku Moondogu, ki se ne obremenjuje z materializmom; čeprav je — vsaj včasih bil — bogat in uspešen, nagrajeni novodobni pesnik in sodobni eksistencialistični filozof. Moondog se ves čas zabava: pije, kadi, se omamlja, druži z ženskami (khm khm), veseljači s prijatelji ali z brezdomci ter se predaja brezdelju, brezbrižnosti in zanimivim novim poslovnim podvigom. Rad ima ljudi, obožuje svojo čedno ženo (ki je, resnici na ljubo, precej svobodomiselna) in enako sproščeno mlado hčer (čeprav mu gre na živce mladi brezveznik, s katerim se je pravkar poročila), dočim mu denar in uradna družbena priznanja ne pomenijo nič. Dobesedno. Tako živi po lastni izbiri in tako bo živel do smrti. Zoperstavljal se bo vsemu, kar predstavlja neoliberalna paradigma: gmotni koristi, finančni in gospodarski konsolidaciji vse bolj opresivne države, pehanju za dosežki, stresu in utesnjujoči moralni indoktrinaciji, podprti z družbenimi konvencijami. Moondog bo živel po svoje in užival do konca. Going out with a bang.

Moondog izgleda kot človek, ki je izumil srečo — kot človek, ki je izumil kakovostno življenje — kot sveti norec, ki je odkril nektar življenja. Moondog ni paranoik, temveč antiparanoik: ni prepričan, da vsi delajo proti njemu, temveč da vsi delajo zanj — njemu v prid. Brez zavisti, brez škodoželjnosti, brez zlobe. In Harmony Korine [...] poskrbi, da se skupnost, ki živi na tistih plažah, res giblje v Moondogovem ritmu — v genialnem ritmu lenobne, nekoristne, brezskrbne, vesele, psihedelične, ekstatične, katarzične, transcendentne, nepozabne, totalno nalezljive utopije, ki je ne ustavi nobena nevarnost, nobena grožnja, nobena nesreča, nobena rana. Alternativa obstaja. —Marcel Štefančič, Mladina


V navdušujoče strnjeni minutaži poldruge ure ter s sijajno kinematografijo Noéjevega snemalca Benoîta Debieja (Irréversible, Enter the Void, The Runaways) in z živahno glasbeno podlago Johna Debneyja režiser Harmony Korine postreže s sila kratkočasno, živopisano in zabavno zgodbo o nikomer in o ničemer, ki s svojimi psihedeličnimi ekscesi meji na nekakšno multižanrsko transcendenčno farso. Nekaterim se bo morda zdelo, da konzumacija filma zahteva podobne substance, s kakršnimi si brezsramno popestri življenje Moondog, a vseeno: kljub nekoliko šibkejši dramaturški in pripovedni plati gre za pomenljivo in na neki način globoko človeško doživetje že nekoliko pozabljenega svetovnega nazora o lagodnosti, neobremenjenosti in sprejemanju pozitivnih plati usode. Ker če ne boš v življenju užival, čemu potem sploh vse skupaj? ツ

1 komentar:

  1. p.s. Prav danes smo izvedeli, da je odšel Max Modic (1964—2019), novinar, stripar in filmski poznavalec. Adijo, Max, in upam, da si v življenju (tudi) užival.

    OdgovoriIzbriši