30. jul. 2019

John Wick: Chapter 3 - Parabellum (2019)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Tretji del zgodbe o poklicnem morilcu z umetniškim imenom Jaga baba ima potencial, da bi bil — z največjim proračunom — morda celo najboljši del mega-uspešne franšize; namreč, [1] težko bi bil (še) bolj dolgočasen od Drugega poglavja (2017), [2] režiser in nekdanji kaskader Chad Stahelski se je po pretežno streljaški krvavici vnovič osredotočil na prvoosebno pretepaško-sekljaško plat, [3] Keanu 'Bukovo poleno' Reeves je v odlični telesni formi in je spet odigral večino akcijskih prizorov (verjetno ga še nikoli niso vrgli skozi toliko steklenih sten kot tokrat), in [4] razen všečno stilizirane kamere stalnega snemalca Dana Laustsena so posebne učinke prevzeli pri vrhunskih tvrdkah Method Studios, Image Engine ter Soho VFX. Poleg tega se igralski zasedbi pridružijo zvezdniki Halle Berry, Laurence Fishburne in celo Anjelica Huston; zgodba pa intrigantno nakaže zanimivo smer vračanja protagonista k svojem izvoru, nazaj k ruski mafiji. Kaj bi lahko šlo narobe, ne?

Ko se odpre John Wick 3, se odpre globalni lov na deprivilegiranega, osamljenega, ritualnega Johna Wicka — ultimativnega begunca. Navsezadnje, azil išče v Maroku! Da se za njim zapodijo vsi, ki znajo ubijati (z "ničelnim" Markom Dacascosom in njegovimi nindžami vred), je neizbežno, saj nanj razpišejo zelo visoko, multimilijonsko nagrado. Denar sproži morilski stroj. John Wick 3 je slika golega kapitalizma — v Johnu Wicku pač vsi vidijo kos mesa, profitno mesto, dolarje. Tu ni nevtralnih pozicij. Vprašanje je le, kdo bo koga: oni njega — ali on njih? —Marcel Štefančič, Mladina


Po duhamorno ponavljajočem se prejšnjem delu smo dobili predvsem še več Johna Wicka v različnih oblikah deljenja kozjih molitvic. Zgodba je spet enostavna in premočrtna: ker je prekršil pravila ceha, Johna izobčijo iz združbe elitnih morilcev po naročilu — in to pomeni, da je nanj odprt lov, v katerem ga v zameno za bajno vsoto 14 milijonov lahko ugonobijo vsi njegovi kolegi. Teh je smešno veliko na vseh koncih sveta, v vsakem brezdomcu ali knjižničarki se skriva eden od članov tajne organizacije High Table. John se zateče k svoji mentorici med rusko mafijo (Anjelica Huston), potem pa mora prek Casablance s pomočjo nekdanje pajdašinje, izurjene trenerke psov Sofie (Halle Berry), priti do skrivnostnega, v puščavi živečega modreca, najvišje avtoritete morilske organizacije (Saïd Taghmaoui), da bi si skušal vnovič pridobiti pravico do življenja.

Dinamika je tokrat neprekosljiva; razen vsakršnih pušk in pištol se kot orožje izkazujejo tudi japonska rezila, sekire, knjige, ubijalski psi in konjska kopita. Škoda, da pripoved ne izkoristi možnosti čustvene interakcije (kar je bilo sijajno v prvem delu), predvsem pa vzajemnosti z novimi liki (ki povečini ostanejo brez konteksta); in da v zraku obvisijo tudi zgodba o ruskem izvoru, zakulisje organizacije izurjenih asasinov (zagonetni The Elder ima približno tako vlogo kot vrhovni vodja Snoke v Poslednjem jediju) in mnoge Wickove zveze. Komična razbremenitev s trendovskimi replikami gologlavega nindže-samuraja Zera (Mark Dacascos) je bolj medla kot zabavna, osrednji antagonist v liku "sodnice" vsemogočne združbe (Asia Kate Dillon) pa dolgočasen in karakterno pretiran.
John Wick je kot Michael Myers, ali kot kak superjunak, ki se ga pač ne da pokončati. Saj ne rečem, da ni posnet dobro, zanimivo, uživaško, frajersko in kot ultimativni pornič za moške, toda čez čas začne iti nekoliko na živce in postane malce enoličen, saj izven mesa in krvi ne ponudi nič posebej svežega. —Iztok



This haven is safe no more. —Are services still off limit to me? —Under the circumstances your privileges are reinstated immediately. What do you need? —Guns. Lots of guns.

Kljub vsemu tretji John Wick po mojem skromnem mnenju — in še katerem drugem — v vseh smislih sicer prekaša Drugo poglavje (2017), nikakor pa ne presega domiselnosti res posrečenega izvirnika. A to je bilo vendarle za pričakovati, in njegov obstoj je tako ali tako pogojen izključno z računico hollywoodskih kravatarjev (ki po finančnem uspehu Parabelluma že načrtujejo četrti del); če se ob tem še zmerno zabavamo in med sijajno prikazano akcijo duhovito kratkočasimo, se pač ne bomo pretirano pritoževali, kajne?

Ni komentarjev:

Objava komentarja