29. sep. 2021

Free Guy (2021)

Ocena: ●●●●●●○○○○

Med celovečernimi projekti producenta in režiserja Shawna Levyja, soustvarjalca franšize Noč v muzeju in televizijske serije Stranger Things, sta se mi zdeli sila zanimivi komediji Date Night (2010) ter This Is Where I Leave You (2014); medtem ko je z nekaterimi umotvori včasih tudi zagrizel v prah (Cheaper by the Dozen, Real Steel, The Internship). Ampak povprečje je dovolj obetavno in tudi njegov Glavni junak z obličjem dežurnega obešenjaka Ryana Reynoldsa je vsaj soliden izdelek; če ne drugega, (me) vsaj ni jezil s še eno jebeno agendo družbenega aktivizma, prisiljeno politično korektnostjo in konfekcijo Hollywooda, ki poleg zgodb "močnih žensk" producira le še neskončna nadaljevanja z možmi v pajkicah. Gre za obrtniško in vizualno (CGI) spodobno udejanjeno, kratkočasno, duhovito in značajsko pozitivno doživetje; ki sicer nima posebej trajne vrednosti, vendar se tudi ne pretvarja, da je kaj drugega kot slabi dve uri sproščene, z običajnimi pričakovanji neobremenjene, bleščeče zabave. Resda s trendovskim samonanašajočim se humorjem prinaša preplet nekaterih prepoznavnih, že videnih motivov, vzorcev in referenc, vendar jih skombinira v dovolj zaokroženo, pripovedno in tematsko nepretenciozno popkorn izkušnjo.



Guy (Ryan) je prijazen bančni uslužbenec, čisto običajen tip (The LEGO Movie), čigar vsak nov dan pomeni isto, ponavljajoče se sosledje dogodkov (Groundhog Day, Palm Springs, Boss Level), med katerimi je oboroženi rop njegove banke in druženje s sodelavcem ter edinim prijateljem (Lil Rel Howery). Nekoč posumi, da je z njegovim enoličnim, idealnim svetom "nekaj narobe" (The Truman Show), ljudje s sončnimi očali pa so očitno drugačni in imajo posebne sposobnosti. Ko nekoč tudi sam pogleda na svojo resničnost skozi očala (They Live), v uporabniškem vmesniku digitalnega prikazovalnika ugleda resnico, ki jo potrdi njegova nova, čedna znanka Molotov Girl (Jodie Comer): njegovo življenje je digitalna simulacija (Dark City, The Matrix), on sam pa zgolj stranski lik v računalniški igri (Wreck-It Ralph, Ready Player One), ki ga za nameček ni mogoče krmiliti (NPC, Non-player character), temveč je le del okolice in statist sredi scenografije prizorišča. A s tem se ne bo sprijaznil; z napredovanjem na višje stopnje bo pridobil spretnosti tistih, ki jih utelešajo igralci iz resničnega sveta (Guns Akimbo), in se skozi dinamično, nenehno spreminjajoče se mesto — mešanica iger Grand Theft Auto in Fortnite — prebil do njegove skrajne meje, da bi našel odgovore in pridobil status glavnega junaka v igri.



Hiperaktivna akcijska komedija je bolj ali manj šov enega moža, vselej gledljivega zajebanta Ryana Reynoldsa (The Nine, Adventureland, The Voices, Self/less, Deadpool, The Hitman's Bodyguard), ki vnovič dokaze, da je vlogi suvereno kos (v drugem jazu ne najbolj brihtnega nabildanega Duda je hilarično zabaven), dodatno vrednost pa prinašajo številna velikonočna jajca v obliki namigov na kopico iger in drugih izdelkov popkulture (gravity gun iz najboljše igre vseh časov Half-Life 2, prehajanje skozi dimenzijske tunele iz Portala, celo svetlobni meč iz Vojne zvezd in slavni ščit Stotnika Amerike). Tudi ostali glumaški nastopi so najmanj solidni, izvzemši nepotrebnega in izstopajočega režiserja Taiko Waititija (What We Do in the Shadows, Thor: Ragnarok, Jojo Rabbit), ki je z močno karikirano pretiranostjo kot osrednji antagonist že kar zoprn. Jodie Comer poznamo iz televizijske serije Killing Eve, mladega Joeja Keeryja iz Čudnejših stvari, mlajši in bolj angažirani odjemalci računalniških iger pa bodo med kameo nastopi spoznali tudi mnoge dejanske komentatorje in vlogerje z YouTuba (Jacksepticeye, Ninja, Pokimane, DanTDM, LazarBeam). Levyjev film je bil kritiško in tudi sicer dobro sprejet ter finančno uspešen, zato je po njem takoj stegnil bele rokavičke Veliki Uhati (beri: globalna megakorporacija Disney) in si zaželel nadaljevanja. Ha! Kaj pa drugega.